Tuggol Walla Ko Ndimaagu: No Alqur'aanaari heñaniri ngeɗam am nde fow njani
Assalamu alaikum, moɓɓe fof. Ɓuddore jooɗorde, ngoodee seeyɗa, sabo mi haani haalde no ummimi e toɓɓere bonngo haa mi heɓtii sellinde goonga. Duuɓi seeɗa tan ɓenni, mi wonnoo ko firtata ngeesa yaniinde-wonaa tan sahaa mettuɗo, kono ko bonngo timmungo. # Ñalnde nde teddungal am majji Fuu fuɗɗorii ko e njaggu ɓernde to golle. Ɓernde am ina doga no feewi, gardiiɗo am moƴƴo miijii ko mi tampii e ɓernde. Ko fawti heen, mi wonii e ambulance e sireenuuji ɗi mbaɗaama. Kono ER? Ɗum wonnoo ko jom suuɗaaku keso. So tawii ko e caɗeele, suuɗaaku woodaani. Ngam mi debbo juulɗo suka, mi wi’aama mi ɓoornoto yeeso worɓe ballirɓe, gollotooɓe, e wondiiɓe am ɓe njokki ambulance. Ɓe ngoni no njala nde doktoor hawri mi e masin, ɓanndu am suuɗaaka. Fahin ko ɓuri bonde: mi haani suudu, kono ɓe ndiɗi mi ɗaɓɓitaaki. Mi haani huutoraade bedpan yeeso yimɓe heewɓe-ko wayi no sappo. Kaawe ɗoon sahaa ngenndiima no feewi haa ɓernde am seedi. Doktoor nani ko kanko waɗi ɗum, wi’i ɓesngu am mi ɗon wondi e "caɗeele ɓernde", ndeen o haɓɓi mi e kasoo kulol duuɓi keewɗi. # Yaasi haa e bonnirɗe hoore am Caggal ñalnde nde, kulol laami ngeɗam am timmum. Mi hulaani tan aduna-mi laatii kaniɗo hoore am ɓurɗo. Mi wuuri ko e kulol duumotoongol, mi tammi mi maayan kala ko seeda. * **Kulol Ñaamde:** Mi heɓii fobiyel kulngal ɗonɗe. So mi yi’ii koppi maaro, hakkille am wi’at mi ɗum waraayam. Mi woppii ñaamde geɗe degede, mi wuuri e ɗamkooji, mi yi’i hoore am ina yoola ngam miijooji am ɗi ngalaa hakkille. * **Wuurdude e Tamndu:** Doktooruuji hakkille tan njaltinii lekki ɗoyngol. Mi ɗoynat noon sahaaji 12, kono so mi ummii, hakkille am fuɗɗa tormentaade am kadi e kulol ɓooyngol. * **Fow Joni:** So mi weeɓaani laamaade hakkille am, geɗe ɗe keddii fof njani. Golle am mbaɲii, dewgal am laatii caɗeele, mi yawti reedu e kulol mawngol. Ɓesngu am yurminiima am kono famkumɗaani-yorɓe, mi wonnoo tan ko jaɓɓotooɗo mo salii immude. E goonga, mi fuɗɗiima hoolaade ɓe. # Laawol Wartol: Tuurtol am e 3 PM Ko ɓuri heewde e ngeɗam am, mi wi'inii am ko juulɗo, kono Alqur'aana wonnoo ko defte ɗe kunnduɓe ngomngu e shelf. Ndeen mi heɓtii Ruqyah, ɗaɗɗoraango sellinde e nder Alqur'aana e Sunnah. Miɗo wuura e goonga: mi ɓuri ɓooyde, neɴɴaane fof. Mi jom nafka, mehani, e kambiijo mawɗo. Mi yiɗaa gollotirde no haanirta; mi yiɗi tan ko ɓurata saha. Kono ñalnde gooto, won goɗɗo waylii nder am. Mi tawii: "Alaa walla Alaa walla-Alaa woni tan waawanooɗo safrude ɗuum, doktooruuji mbaawaa, lekkeeje mbaawaa, e haa ɓurtii neɗɗo mo mi laatinoo." Mi fuɗɗiimo janngude Ruqyah ñalnde kala, laawol gootel caggal umminde e laawol gootel e waktu Asr. Kono mi naatni e piɗol, ko wayi no mi huutortoo ɗum no superstitiijo-mi miijii, "So mi waɗaani ɗum, ñalnde am yanata", malla binndi ɗin ina njogii majju. E miijo luggiɗngo, mi tawii Ruqyah, Salah, e Alqur'aana tan njalata ko e muuyee Allah. Hakkille am haani waylitaade e hoolaade rituewal haa e hoolaade Tanmɗo. Ndeen mi nanii ko fayti e barke Surah Al-Baqarah. To neɗɗo mo saɗata janngude koo feccere e Alqur'aana, ko mi waɗunoo ko goɗɗo moƴƴo. Ñalnde gooto ɗon ko ngeddude e 3 PM, mi felliiti janngude suura fof-ɓurɗo 50 feccere e binndi ɓurɗi doole. Fego am njuumɗo yiɗi mi woppa, hakkille am foondu mi wayla, kono mi hirrinii. Saha gooto, saha ɗiɗi, saha tati… haa e 7 PM, mi janngi ɗum fof e joodorde gooto. Laawol aranol ngol, mi tammi miɗo haɓani nefsa am e goonga. Mi waɗi ɗum kadi ñalnde hoorewo. E ñalnde hoorewo. # Waylooro Timmungo E lewru Ramadaan, mi heɓi ko mi waɗaano hay so mi mawniima: mi tari Alqur'aana fof. Ɗoon e ɗoon aduna am timmu wayli. * **Aandinol Fajr:** Neɗɗo mo waɗaani ummude yiltii umminda Fajr e ɓayam. Mi fuɗɗiima yannde naange. * **Laɓɓiningol e nder e yaasi:** Mi fuɗɗiimi laaɓɗinde suudu am-wonaa tan ngam yuɓɓinde, kono ngam hollinde yiɗde laaɓɗinde nefsa am. Mi naati e janngirɗe Tajweed ngam janngude e welde e mi janngi Tafseer ngam faamde ɗum. * **Sellinde:** Kulol ɗonɗe? Ɗum majji fof. Mi fuɗɗiima ñaamde e ɓandu. Wondiiɓe am ɓooyɓe ngartii, mi tammi mi wuuri. * **Laabi Kese:** Dame golle ɗe mi miijii ɗe uddii udditi. Ɓesngu am dilli e yurmaade am fuɗɗii teddingo mo mi laatinoo. # Janngirɗe Mi hujjani duuɓi ɗuɗɓi e ɗaɓɓude safrude e lekke e njillu doktoor, kono sellinde goonga ko e nder galle am. Alqur'aana wonaa haalaaji tan-ko boote timmuɗe hakkille, ɓanndu, e nefsa. Mi wayliimo e debbo tappuɗo e leeso ER haa e neɗɗo mo waɗi faamde semmbe bolle Allah. So neɗɗo jom nafka e neɴɴaane hono am waawi heɓde goɗɗo moƴɗo caggal duuɓi caɗeele, hoolam-ɗum woni safrude ɗaɓɓataa. Woto janngu ɗum tan. Janngu ɗum e daande. Faamu ɗum. Hoolu ɗum e ɓernde ma fof. Caggal ɗuum yi’u goɗɗe moƴɗe puɗɗuɗe. **TL;DR:** Kulol hoɗɗe yani ngeɗam am duuɓi keewɗi. Mi warti mi jannga Surah Al-Baqarah e Alqur'aana fof mi heli lekke. Cellal am, golle am, e jam hakkille am arti fof. Alhamdulillah haa abada.