Yiyto nder Miɗɗo Keƴe Qur'aanaare En
Ngam hino, ndeen saare e ɗiɗi tan wootere wonde feere ɗe keƴe Alqur'aana ɗoo anndaa. Ngalaaku ɗo'e ndeen: وَلَئِنْ مَسَّتْهُمْ نَفْحَةٌ مِنْ عَذَابِ رَبِّكَ لَيَقُولُنَّ يَا وَيْلَنَٓا اِنَّا كُنَّا ظَالِم۪ينَ (Ɗo wa'i si ɓe naatii e mbeewa mbele mbele e lepte ɗo Joomi maa ngon, ɓe wi'anee "Yaa e kanko woniiɗen! ɗum woni men laatinoo tooñuɓe!"). Ko geɗel ndee jooni feere-ɗe'en nokku ɗuum kala ina keɗɗa ina yiɗataa heen mbeelu lepte ɗon ina keɗɗana. Ɗee feere-ɗe fof ina keɗɗi hinoo yiɗataa heen mbeelu e ɓooyu ngu. "Ɗo wa'i si" ngol naatniiɗo goonga kala ina waawi waɗaa walla ko seɗɗa. "Naatii" ngol ina hebi nokku on naatagol kese, kala ɓooyu tan. "Mbeewa mbele" ngol ko ɓooyu tan e yessoore, e no o waɗataa e ɓooyu tan. Sawru (tanwiin) ngol ina keɗɗanaa feere ɗon ko haaɗɗi, ɗuum nafaamaa ngol ko ɓooyu tan heen. "E" ngol ina waɗi ngam anndinde ko tuggere e ngu, hinoo yiɗataa heen ko seɗɗi. Hata ko "lepte" ɗoon ina hebi e lepte muusuɗo, to ngol ina yahdi e ko ɓurti tan. Ɗoon goɗɗo "Joomi maa" (Rabb) ngol ina fawi e ɓural, to o daɗɗii waɗde e maaɗa kam'e "Leptotooɗo" ngol, ngol hino ɓooyi ngol heen kala ina keɗɗanaa. Ko geɗel ndee waɗata: si tawi ɓooyu ɗuum lepte ngol, ko seɗɗi tan, no ɗuum waɗata no heewi, miijoo e hono woni kanko lepte Alla ɗoo. Ko annduɗum no feere-ɗe fof ɗee e geɗel ndee ina wallata e fedde mum. Ɗuum ko ɓooyu tan e keɗe Alqur'aana ɗoo. Alla (SWT) reende men fof heen e ɓooyu lepte ɗon. O fewna men haa e weltaaku Mum e Aljanna. Aamiin.